Winnie Madikizela-Mandela

Winnie Madikizela Mandela o tswalwa ele Nomzamo Zaniyiwe Madikizela, 26 September 1936-2 April 2018 hape o tsejwa jwalo ka Winnie Mandela e ne e le mohatsa molwanedi wa tokoloho Afrika Borwa eleng Nelson Mandela ya seng a iketse boya batho

Winnie Madikizela Mandela o tswetswe ele Nomzamo Zaniyiwe Madikizela, O lahlile ka la 26 September 1936. O hlokahetse ka 2 April 2018 hape o ne a tsejwa jwalo ka Winnie Mandela. E ne ele mohanyetsi wa mmuso wa kgethello mme hape ele Mofumahadi wa radipolotiki ebile e le Mopresidente wa mehleng, Nelson Mandela. O sebeditse e le setho sa ANC ho fihlela lefung,hape e ne e le motlatsi wa letona la bonono le setso ho tloha 1994 ho fihlehla ka 1994.Ene e le setho sa mokha o[1]a dipolotiki wa naha wa African national congress ( ANC) moo a sebeleditseng Komiti e kgolo ya ANC mme a etelletse pele mokgatlo wa basadi.

Mopalamente wa Winnie Madikizela-Mandela OLS (eo a tswetsweng ele Nomzamo Winifred Zanyiwe Madikizela; 26 Lwetse 1936[2]- 2 Moranang 2018), [3] eo hape a bitswang Winnie Mandela, e ne e le moeteledipele wa Aforika Borwa ya lwanetseng tokoloho le tokoloho le boradipolotiki, hape ene ele mosadi wa bobedi wa Nelson Mandela. O sebeditse e le setho sa Paramente ho tloha 1994 ho fihlela 2003, le ho tloha ka 2009 ho fihlela lefung la hae, [2] mme e ne e le motlatsi wa letona la bonono le setso ho tloha 1994 ho fihlela ka 1996. Ebile setho sa African National Congress (ANC), O hlahetse habo moo lelapa le ne le dula Mpondo [3] Bizana, hape e le mosebetsi wa boiketlo ba sechaba, o ile a nyaloa ke moemeli wa kgatello ya kgethollo ya morabe, Nelson Mandela, Johannesburg ka 1958; ba qetile dilemo tse 38 ba nyalane mme ba bile le bana ba babeli. Ka 1963, ka mora hore Mandela a kenngwe teronkong kamora Teko ya Rivonia; e bile sefahleho sa hae sa sa phatlalatsa nakong ea lilemo tse 27 tseo a di qetileng teronkong. Nakong eo, o ile a hlahella ka sehlohlolong ka hare ho mokgatlo wa lapeng o neng o le kgahlanong le kgethollo. O ile a tshwarwa ke ditshebeletso tsa tshireletso ya mmuso wa kgethollo ka makgetlo a fapaneng, a hlokofatswa, [4] a fuwa ditaelo tse thibelwang, a lelekelwa toropong a iswa mahaeng, mme a qeta likgwedi tse mmalwa a le ditlamong a le mong.[5] e Akaretsang ea Naha ea ANC mme a etella pele Lekhotla la bona la Basali. Madikizela-Mandela o ne a tsejoa ke batšehetsi ba hae e le "Mme oa Sechaba"

Bohareng ba bo-1980 Madikizela-Mandela o ile a ba le "puso ea tšabo", mme o ne a le "setsing sa orgy ea pefo"[6] [7] Soweto, e ileng ea lebisa ho nyatsuang ke mokhatlo o khahlanong le khethollo ho Afrika Boroa , [8] le khalemelo e matla ke ANC botlamuoeng. Nakong ena, ntlo ea hae e ile ea chesoa ke baahi ba Soweto.[9] Khomishene ea 'Nete le Poelano (TRC) e thehilweng ke mmuso oa Nelson Mandela ho etsa dipatlisiso tsa tlhekefetso ea litokelo tsa botho e fumane hore Madikizela-Mandela o ne a "ikarabella diipolotiking le ka boitshwaro bakeng sa tlolo e mpe ea litokelo tsa botho tse entsoeng ke" Mandela United Soccer Club ", dintlha tsa hae tsa polokeho . [10][11] Madikizela-Mandela o ne a qosoa ka ho tšehetsa moqhaka oa mapolesa a neng a qosoa ka hore ke bo-ramatsete le basebetsi ba mmuso ba khethollo, 'me lintlha tsa hae tsa tshireletso li ile tsa ts'oara polao, tlhokofatso le polao, polao ea Stompie Sepei ea lilemo li 14 [12] eo a neng a le molato wa ho kweteloa ha hae.[13]Nelson Mandela o ile a lokolloa teronkong ka la 11 Pherekhong 1990, mme balekane ba arohana ka 1992; tlhalo ea bona e phethetsoe ka Hlakubele 1996. O ile a mo etela nakong ea bokuli ba hae ba ho qetela. Ha e le motho ea phahameng sechabeng sa ANC, o ile a nka karolo pusong ya mmuso wa nako ea khethollo ea ANC, leha a ne a lelekiloe mosebetsing oa hae ka lebaka la diqoso tsa bobodu. Ka 2003, o ile a fumanwa a le molato ka boshodu. O ile a tlohela nakwana dipolotiking pele a khutla ka morao ho dilemo tse 'maloa.

Lebitso la Sexhosa la Madikizela-Mandela e ne e le Nomzamo ("She eo leka"). O hlahetse motsaneng oa Mbongweni, Bizana, Pondoland, sebakeng seo hona joale e leng profinse ea Kapa Bochabela. E ne e le oa bohlano ho bana ba robong, likhaitseli tse supileng le moena. Batsoali ba hae, Columbus le Gertrude, ba neng ba e-na le ntate oa mosoeu le 'mè oa Maxhosa,[14] ka bobeli e ne e le matichere. Columbus e ne e le mosuoe oa nalane ebile e le mosuoe-hlooho, 'me Gertrude e ne e le tichere ea mahlale a lapeng. Gertrude o ile a hlokahala ha Winnie a le lilemo li robong, ho ileng ha fella ka karohano ea lelapa labo ha banab'abo ba romeloa ho ea lula le beng ka bona ba fapaneng.

Ha a qeta ho tlohela sekolo, o ile Johannesburg ho ea ithuta mosebetsi oa boiketlo sekolong sa Jan Hofmeyr of Social Work. O fumane lengolo la degree ka mosebetsi oa boiketlo ba sechaba ka 1956, 'me lilemo tse' maloa hamorao o ile a fumana lengolo la bachelor likamanong tsa machaba ho tsoa Univesithing ea Witwatersrand. O ile a tšoara mesebetsi e mengata libakeng tse fapaneng tseo ka nako eo e neng e le Bantustan of Transkei; ho kenyeletsoa le mmuso oa Transkei, o lulang libakeng tse fapaneng Bizana, Shawbury le Johannesburg. Mosebetsi oa hae oa pele e ne e le mosebeletsi oa kahisano sepetleleng sa Baragwanath, Soweto.

Winnie Madikizela-Mandela o hlokahalletse sepetlele sa Netcare Milpark, Johannesburg ka la 2 Mmesa 2018 a le lilemo li 81. O tšoeroe ke lefu la tsoekere mme o sa tsoa etsa liopereishene tse kholo tse 'maloa.[15] "O ne a le ho tsoa le sepetlele ho tloha ha selemo se qala".

Boemong bo etellang pele lepatong la Madikizela Mandela, tikolohong e aparetsoeng ke lipolotiki [54] hang kamora ho lelekoa ha mopresidente oa mehleng Jacob Zuma,[16] Jessie Duarte, moetapele ya phahameng oa ANC, o lemositse bahanyetsi "ho lula fatše le ho koala", le moetapele oa Economic Freedom Fighters, Julius Malema, a re "mang kapa mang ea qosang 'M` e Win Win ka tlolo ea molao e fe kapa e fe o molato. "

Send feedback

History

Saved

Community

  1. https://www.theguardian.com/world/2013/dec/06/nelson-winnie-mandela-marriage
  2. 2.0 2.1 "Archive copy". Archived from the original on 2018-04-04. Retrieved 2019-10-05. 
  3. 3.0 3.1 http://www.702.co.za/articles/298087/winnie-was-born-mpondo-princess-from-an-important-eastern-cape-family
  4. https://www.theguardian.com/world/2018/apr/02/winnie-madikizela-mandela-obituary
  5. https://www.iol.co.za/mercury/opinion-the-conscience-of-a-nation-that-has-forgotten-apartheid-14240988
  6. https://www.businesslive.co.za/bd/opinion/2018-04-13-has-truth-become-a-casualty-of-winnies-rejection-of-accountability/
  7. https://mg.co.za/article/2014-10-21-five-times-winnie-mandela-let-us-down
  8. https://www.businesslive.co.za/bd/opinion/2018-04-13-has-truth-become-a-casualty-of-winnies-rejection-of-accountability/
  9. https://www.politicsweb.co.za/news-and-analysis/winnie-madikizelamandela-and-the-ghosts-of-crimes-
  10. https://www.independent.co.uk/news/world/africa/winnie-mandela-dead-madikizela-nelson-wife-life-story-obituary-anc-football-club-soweto-apartheid-a8285581.html
  11. "Archive copy". Archived from the original on 2009-11-04. Retrieved 2019-10-05. 
  12. https://www.theguardian.com/world/2003/apr/27/southafrica.andrewmalone
  13. https://www.reuters.com/article/us-safrica-winniemandela/winnie-mandela-tarnished-mother-of-post-apartheid-south-africa-idUSKCN1H91A6
  14. https://www.washingtonpost.com/archive/lifestyle/1994/04/30/the-resurrected-winnie-mandela/69010af8-2657-4846-a60b-1a595f5089d1/
  15. https://www.nytimes.com/2018/04/02/world/africa/winnie-mandela-dead.html
  16. https://www.nytimes.com/2018/04/02/world/africa/winnie-mandela-dead.html